V soboto, 26. 12., bomo praznovali slovenski državni praznik, s katerim obeležujemo pomemben dogodek v zgodovini Slovenije – plebiscit oziroma splošno ljudsko glasovanje o odcepitvi Slovenije od nekdanje skupne države Jugoslavije.
Plebiscit so pred okroglimi tridesetimi leti izvedli 23. 12., tri dni pozneje pa so bili razglašeni rezultati, zato je ta dan postal državni praznik. Do leta 2005 se je imenoval le dan samostojnosti, saj obeležuje enega ključnih državotvornih mejnikov, kasneje pa so ga preimenovali v dan samostojnosti in enotnosti. Na plebiscitu leta 1990 naj bi slovenski narod namreč izkazal največjo stopnjo enotnosti v vsej svoji zgodovini. Za samostojno Slovenijo je glasovalo več kot 88% takratnih volilnih upravičencev.
Posebej za osnovnošolce so ob letošnji 30. obletnici razglasitve rezultatov plebiscita, ki so utrli pot oblikovanju samostojne države, Arhiv Republike Slovenije, Park vojaške zgodovine in Zavod Republike Slovenije za šolstvo pripravili skupen pedagoško-zgodovinski projekt z naslovom ”Zbrali smo pogum”. V sklopu projekta je nastal 15-minutni predstavitveni video, ki mladim na razumljiv in zanimiv način predstavi dogajanje v času osamosvajanja ter pojasni, kaj je plebiscit ter kakšno vlogo je imel v življenju Slovencev takrat. Video se začne z nagovorom predsednika države.
Posnetek je dostopen na spodnji povezavi.
https://www.zbralismopogum.si/plebiscit.html
Eden od pomembnejših simbolnih dogodkov na poti uveljavljanja samobitnosti slovenskega naroda je bila tudi potrditev slovenske himne, ki jo je sprejela Skupščina Republike Slovenije še pred plebiscitom o osamosvojitvi. Ob razglasitvi rezultatov glasovanja 26. 12. 1990, ko je bilo znano, da velika večina državljank in državljanov Slovenije želi samostojno državo, je sedma kitica Prešernove Zdravljice na melodijo iz istoimenske zborovske skladbe skladatelja Stanka Premrla odmevala po številnih trgih in ulicah. Na prostem se je zbralo veliko ljudi in proslavilo izid plebiscita.
Prešeren v sedmi kitici Zdravljice, ki jo s ponosom prepevamo ob uspehih naših športnih šampionov, pravi, naj živijo vsi narodi, ki stremijo k miru in sožitju na svetu. Želi si, da bi med seboj ohranjali dobre medsosedske oziroma medčloveške odnose ter živeli v slogi. Njegovo sporočilo je občečloveško, saj velja povsod, »kjer sonce hodi«. V zadnji, osmi kitici svoje zdravice, nazdravi vsem dobrim ljudem tega sveta.
Pred tridesetimi leti so Slovenci zbrali pogum in stopili skupaj ter izkazali neverjetno mero povezanosti. Naloga vseh nas je, da posebno v teh negotovih časih drug drugemu ne obrnemo hrbta, ampak držimo skupaj, se podpiramo in spodbujamo ter se potrudimo, da bo samostojna zelena deželica na južni strani Alp topla in prijazna za vse, ki jo imenujemo dom.
Tinkara Hodnik
